Komentar Tedna

Ko smo z najmlajšimi veroučenci brali prve strani Svetega pisma o stvarjenju sveta, so ta mali na koncu postavili zanimivo vprašanje: Kje pa Bog počiva? Kajti v čudovitem filmskem prikazu nastanka sveta, piše, da je sedmi dan Bog počival. In otroke je zelo zanimalo, kje naš Bog počiva.Tudi sredi letošnjih vročih in drvečih počitniških ali dopustniških dneh se spomnimo, da je Bog sedmi dan počival. In da tudi danes rad počiva na svetih krajih – v posvečenih cerkvah in v nedolžnih srcih. Tam ga lahko že letos srečamo, prejmemo njegov blagoslov in se z njim spočijemo od skrbi za to, kaj bo jutri. Saj ljubezni, prijaznosti in blagoslova ni nikoli preveč, kajne?Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

Kako si želim, in tudi tebi, draga poslušalka, dragi poslušalec, da to poletje ne bi bilo le čas odklopa ampak pristen stik s svojimi globinami. Da bi si vzeli čas za odkrivanje svoje edinosti in ljubljenosti ter iz njiju v jeseni naši družbi podali svoboden odgovor!Komentar je pripravil direktor Socialne akademije Matej Cepin.

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. Kaj od tega si še upamo zadržati? Bodo materin jezik uspele ohraniti matere in obraniti očetje? Še vedno pa nam ostajajo vera, upanje in ljubezen.Jezus učencem po vstajenju reče: »Mir vam bodi!« (Lk, Jn) In ob koncu evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,20)Komentar je pripravil profesor in glasbenik, Leon Kernel, član Društva katoliških pedagogov Slovenije

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Na resna opozorila, zlasti ob vprašljivih korakih politike, smo navajeni, saj jih poslušamo že trideset let. Vprašanje pa je, kje je tista točka preloma, ko smo jih preslišali preveč. Je naposled prišel čas, ko gre kolikor toliko normalni Sloveniji za biti ali ne biti?

Naj te najprej opozorim, spoštovani poslušalec in poslušalka, da je današnji komentar precej črnogled. Upam, tako kot nekoč Cankar, da bo na črnem ozadju bolj prišla do izraza mavrica, ki starodavni simbol miru in upanja. Ko poslušam sebe in ljudi, opažam, da se radi pritožujemo. Kot princesa smo, ki so ji mehko postlali, pa jo je kljub temu ožulilo zrno graha. Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v č

Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.